Gospod sodnik, vam povem kar u faèu,
jz sm za vse kriv an jz bom tud plaèu
za tistu reè, k se je un dan zgodila.

Ljudje smo enaki po èrki zakona
samo, eno je èlovek an drugo je mona.
An vsi vemo, kdo je Ivo Balila.

Gospod sodnik, taki ku Ivo me spravjo na obrate
an to je krivo, da danas smo pršli sm k vam na sodnijo.
Za moju nervozu ga ni apaurina,
edino, kar nuca, je kajšen glaž vina,
k grem ga spit u miri èe v oštariju.


An tist veèer sm gruntu pr enem kvartinu,
kako bom se sz plaèu èez mesce pr'rinu
k se v oštariju prkazu glih on je.
Ma rajši ku Kristus bi trpu na križu,
rajši bi fasu enu krvavu grižu,
mi mogu ni nardit mi veèje škalonije.

Sem muèu en cajt, hehe, ma mi ni dalo mira,
poklicu sem kelnarco: "Slišiš, Elvira,
zna bit, da sifonja vm je zamašila.
Nekej smrdi tule ku ena kagada,
a, zdej sm pej vidu raèun tega smrada.
"Živjo, kaku si kej, Ivo Balila?"

Se nardu je gluh, "Kako, prosim?"
"Neè, samo sem vprašu lepo te, kako si?"
"Ali mogoèe žališ ti mene?"
"Ma ne, samo pravim da slab zrak je ratu,
zato prosim te, nardi enu pasedžatu,
sej veš, zakaj, zaradi higiene."
"V tej državi vsi državljani smo enakopravni,
in kdo mi lahko brani mi tu v miru popit eno kavo?"
"Ma kdo ti kej brani, jaz bi te prosu, da greš,
doèer si še v enem kosu,
k da se mi kažeš tole, ni zate zdravo!"

Je dvignu nos u luft, "Te ignoriram!"
"Neè novga, ignorant si bil zmeram."
"Kaj si ti misliš, mi je vseeno."
"Ma dej, hodi proè, doèer maš še noge,
k èe ti dam zdej jz en punj med roge
boš ko da bi speštu bi te avtotreno."

"Ohoho, je to grožnja mogoèe?
Pazi na svoje besede, èe noèeš,
da jaz tu pri prièi poklièem organe!"
"Ma neè ku poklièi, da neboš pozabu jim reè,
da nej enu metlo prnesejo s sabo,
da pometejo tisto, kar od tebe ostane."

"Ti mene blatiš, vsi so mi prièa."
"Jenji že en bot za rep cukat hudièa."
"Ti sploh ne veš, kaj sem jaz naši stranki."
"O, z lepim se hvali, pogledi ti njega,
ben èe èeš vedet, prou glih zarad tega
mi nimaš kej smrdet tole pr sanki!
Kdo Å¡infa oblast? Si prej leta an leta
ku èlan obèinskega komiteta po oštarijah vleku na uha.
Zdej hodš pej k maši an šinfaš tardeèe.
Si se ku kalceta obrnu, se reèe.
Ti smrad si, Ivo, k se ga na delè zaduha!"

Da bi vi vidu, kako je ratu rdeè u lica
an zaènu jecljat, "Ne, ne, to to je neresnica,
jaz sem vedno spadal med demokrate."
"Ne, Ivo, ti si zmeram spadu med gnide,
k vejo, kako se oblasti u ret pride,
an k so usrani ku soldaške gate."
"Daj, no, takrat je bila druga scena."
"Ma jenji govorit, k nima pomena."
"E, rad bi ti rekel, tako kot èloveku."
"Nastoj, k te bog je narobe sestavu,
an jemaš ret tam, k bi mogu met glavu.
Zato bo smrdelo vse, kar boš reku!"

"Poslušaj, no, tisti èasi so mimo,
zdaj je drugaèe, raje bodimo prijatelji."
Ni jenju, ni jenju.
Sem rekel: "Ma komu jz govorim, zidu?
U gnoj sm že stopu an sm ga tud že kidu,
prjatu pej neb'm z njim nikdar u življenju."

An glih so se mi malo ofrišali živci,
sem slišu ga reè naskrevš: "Primitivci!
Vsem se vam toži po bivšem sistemu."

Godpod sodnik, glih to je Å¡e falilo,
an se mi je pred oèmi kr zoblaèilo,
an je ku toèa padalo po njemu.

"Gospod sodnik, èe ne b' bli zraven drugi,
bi danes Ivo ležal u trugi.
So k sreèi skoèli vmes moji prjatli.
Sej oni ‘teli so pomagat možu,
ma sproti mu je vsak še kej naložu,
an je zgledalo, ko da bi vsi ga mlatli."
Ma pustmo stat, pustmo stat.

"Gospod sodnik, vam povem kar u faèu,
jz sam sm za vse kriv an jz bom tud plaèu.
Ivo pa nej plaèa èimprej enu mašu.
Sej, ljudje smo enaki po èrki zakona,
samo eno je èlovek an drugo je mona.
An k glih pr tem smo, bi vas nekej še vprašu.

Po tisti barufi sm res fajn se skalmiru.
En cel mesc ku dojenèk spat sem reveru.
Ma zdej spet nervozen ratavam nu malo.
An dejte mi povedat, taku na samem,
samo tolko, da vem, èe kredit nej uzamem.
Èe še en bot ga, kolko bo koštalo?"