Bil je Valentinèiè Rudi, lep ku špadni fant.
An tudi znau je vse, kar je pr pupah treba znat.
Vsaki znau je zmešat glavu, vsako v level je spravu.
Ta res na pupah nardu doktorat.


Vèasih je zadosti blo, èe je reku enu besedu,
An èe zraven še tako izpod èela je pogledu.
Kukr drevje ob burji hudi vse je padalo na kup.
Prav res, Valentinèiè Rudi, ta je bil za babe strup.

More, bjonde an brunete je menjavu ku kalcete,
so metale se u naroèje mu na glih.
Èlouk prav res težko zastope, toda zarad ene pupe
Rudi Valentinèiè ni imel prav vsih.

Tista ena pravzaenprav še slišat ‘tela ni za njega,
ma nej je nardu, kar je tou an bogi revež zarad tega
se poèutu je škovaca an preklinju svoj deštin.
Ta prefrigana furbaca bla je Pepa Žgabucin.

Bog mi prièa je, da Pepa ni bla kdo ve kolko lepa.
Ne, to se zanjo prou res ne bi dalo reèt.
Brez zamere, grda bla je ku poziv na orožne vaje,
še medvedu bi ponoèi storla uteèt.

Ma zanjga blo je stvar èasti, on je mogu dobit Pepu,
Kar kej èe, nej se zgodi, pej magari, èe bo krepu.
Rekla "Ne!" je dosti botov, ma to ni ustavlo Rudita.
Konèno u cerkvi eno sobotu rekla "ja" sta obadva.

Zdej življenje mu ni sladko, Pepa ga drži na kratko.
Kej se je zgodilo z njim, vam reèt ne znam.
Tud èe pride vn iz bajte, ni veè tak ku svoje cajte.
An zdi se, ku da ga je glih nu malu sram.

Lohkor sreèaš ga kak bot, èe mu rata uteèt pred babu,
u betuli se skrije u kot an se meni sam sz sabu.
Kako b' se to zastopit dalo, ženske so ena èudna reè -
èe jih vse maš, je premalo, èe maš enu, je preveè.