Po praznih ulicah korak,
izgubljen sem kot deseti brat,
kako je danes tezek zrak,
kaj iscem in ne vem, kaj bi rad.
Kam odhajam, niti sam ne vem,
kaj je prav in kaj se smem.
Vse kar bo, ne bo, kot je bilo,
saj ziveti je lepo.
Zdaj vem,
zivljenje ima vedno prav,
znal bom kar znajo vsi,
ljubiti ljudi.
Strah me je, ce sem kdaj sam,
spremljajo me sence noc in dan.
Kako je sonce dalec stran,
ne vidim in ne slisim, nic ne znam.
Kje so meje mojega sveta,
kje obzorje se konca?
Kar naprej si pravim, bo ze slo,
saj ziveti je lepo.
Zdaj vem,
zivljenje ima vedno prav,
znal bom kar znajo vsi,
ljubiti ljudi