Reperji obnemijo, ko vdihnem stihom poezijo,
tko nekak, k dilerji, k pred hodnikom vidjo polcijo,
Rimam, ko meÅ¡Ä?ani spijo, napolnjen z energijo.
Rep v seb Ä?utm, tko k slepi, k se Brailovo nauÄ?ijo.
Skos mi govorijo, kako nej repam, jst pa dajem jim
odgovor in dvignem sredn prst, se prebijam že skos Trst.


Hvaljenj in opazk, postal jeklen, Ä?e me žalÅ¡ al pa dajeÅ¡ mi aplavz.
Moj srce mi prav, nej ne neham zdaj,
že predaleÄ? prÅ¡u, da bi Å¡u nazaj.
Zdrž še mal, fant, pred tabo je vrh,
nad vrhom Nebesa, uspodi Ä?rna smrt.
Vidu jih velik, k so spustl Å¡trik,
ne morejo veÄ? it, ne morejo sledit,
na vrhu sem sveta, zdej zgodba se konÄ?a,
Å¡tel sem jih na prste, zdej sem zadn svoje vrste.

Folk misl, da je hec to, kar repamo.
Folk misl, da so to ene besede neki skupi dane.
Neki u piÄ?ku mater. JebeÅ¡ to! Tuki not je moj življenje,
vse, kar sem prnesu je kle.
Nimam drugih stvari kle na tem svetu, razen mojih rim,
k jih v življenje pretopim. Še eni vejo, kako je to.
BMD, dej povej jim, kako ta zadeva gre.

K mižim, si predstavlam, da v templu sedim.
Telo mi govori, mi daje filing, da lebdim.
Prhajam v imenu vseh, moje ime ni veÄ? pomembn,
moj namen je message in to mi daje težo,
s kero žvim in se borim za svoje sanje,
k so cilj mojga življenja, da pokažem svoje znanje
in ga delim z vami, k ste mi ga pomagal gradit.
Trden sem kt grad, zdej me nÄ? ne more zbit.
Z ljubeznijo do glasbe sm najdu svojo pot,
k je droga, za kero bi Å¡el tud v grob,
ampak brez vas, dragi prjatli, ne bi pršu niti do sm.
Podpora je moj temelj, ker moj zaveznik ni bil Ä?as.
Rabm vas, k da sem zbit k pes, k da dobim obÄ?utek,
da bo Å¡ou cel svet v nÄ?, a Ä?as gre naprej in s Ä?asom gremo mi,
pazi, kdo iz zadnje vrste zdej prleti!

Yo! VÄ?asih se poÄ?utmo, kokr da smo zadnji svoje vrste,
kokr da ni veÄ? velik ljudi v tem, k bi delal to stvar s srcem.
Dons je sam še miselnost na keš, s kakšnim avtomobilom okol greš...
Jebeš! Maš srce, al ga pa nimaš in ne vlagat, kaj boš dubu vn,
ampak kaj boÅ¡ dal raj notr - to so taprve te veÅ¡Ä?ine.
Maš en življenje in ena je tud, sej veš, kaj pravjo...